V veselem pričakovanju zajl in klinov se niti v nedeljo ne pustimo dolgo spat in tako smo ob 7:00 že na vrhu Vršiča nasmejani in pripravljeni na nove dogodivščine.
Odpravili smo se po Hanzovi poti, ki se sprva počasi vzpenja.
Ko pridemo do strmega dela si nadenemo čelade in nadaljujemo po skrbno zavarovani poti, kjer šele zares pridemo v svoj element.
Pot je strma in na določenih predelih tudi malo krušljiva ter precej obljudena, zato se brez čelade res ni pametno odpraviti gor.
Vseskozi ob poti so se nam prikazovali čudoviti pogledi na Julijske Alpe.
Po dveh urah smo dosegli vrh, kjer smo končno odvrgli preznojene čelade.
Pred povratkom obvezno še skupinska fotka - bolj je odštekana, boljša je.
Sledi spust po Južni poti, bolj položni od Hanzove in bolj primerni za vse, ki se jim od višine rado zvrti. Čelada ni potrebna, je pa priporočljiva uporaba palic.
Na vrhu smo pozabili narediti skupinsko sliko s čeladami, zato smo takoj pod vrhom popravili to škodo.
Od vrha do izhodišča smo rabili še približno uro in pol. Gre pa precej hitreje, če se spustiš po melišču. Skupno smo hodili 3,5h in naredili 721 m višinske razlike.
GPS celotne poti -> Sporstracker
Vtisi o celotnem izletu so zelo pozitivni. Želimo si osvojiti še več dvatisočakov in pri tem tudi kaj preplezati.
© foto: Gregor Črv in Dejan Kodrič
Ni komentarjev:
Objavite komentar