Veliki Draški vrh (2243 m)

Pot smo začeli na Rudnem polju na Pokljuki in se odpravili po makedamski poti naravnost proti koncu ceste na Pokljuki. Držimo se desne in po približno 4 km pridemo do parkirišča, od koder se pot začne počasi vzpenjati.

Po poti sledimo potoku Ribnica na levi strani.

Ne mine dolgo, ko pridemo do Planine Konjščice, kjer se nahaja turistična sirarna.

Nadaljujemo v desno smer od prihoda na planino, kjer se pot ponovno začne rahlo vzpenjati. Tej poti se pridruži tudi pot iz Rudnega polja. 

Pridemo do križišča, kjer sledimo tabli za Studorski preval, lahko pa bi šli tudi v smeri Srenjskega prevala, ki vodi čez melišča.

Po pol ure dosežemo vrh Studorskega prevala (1892 m) od koder se odpre pogled na Bohinj. Levo lahko pot nadaljujemo na Ablanco, mi smo šli desno za Draški vrh. Nič od obojega ni označeno na slednjem kažipotu. Pot pa lahko nadaljujemo tudi naravnost proti Vodnikovem domu in Triglavu.

 

Sledi boj z borovci ter občudovanje rožic, med drugimi tudi planik in okolice.

Po dobri uri vzpona iz Studorskega prevala zmagoslavno dosežemo najvišjo točko Velikega Draškega vrha.



Skupno smo do vrha rabili kar 3 ure in 40 minut, zato res maksimalno izkoristimo razgled na Triglav, Tošc, Ablanco, Mali Draški vrh in Viševnik.

Kot vedno si pred odhodom vzamemo čas še za skupinsko sliko, na kateri je tokrat v ozadju točno nad nami Triglav.

Prišli smo iz zahodne strani, vrnemo se po vzhodni strani čez Kačji rob.

 

Iz kačjega robu sem nam odpre lep pogled na dolino Krmo.

Pogumno čez melišče - odsvetujemo za pot navzgor.

Srenjski preval (1959 m)

Pot nas pripelje do spodnjega križišča, ki nas je prej usmeril proti Studorskem prevalu. Od tu naprej je pot za kratek čas ista kot za na gor, kmalu pa se odcepimo proti Rudnemu polju. Na tabli piše da je do cilja pol ure, a tudi pri našem ne tako počasnem tempu smo rabili eno uro.

Planina Konjščica iz poti proti Rudnem polju.

Skupaj smo hodili malo več kot 6 ur in prehodili skoraj 15 km, premostili smo 
903 m absolutne višinske razlike.

GPS celotne poti -> Sporstracker

© foto: Gregor Črv in Ana Avsec

Svinjak (1653 m)

Lepote Bovca so res neprecenljive, poleg raznih vodnih aktivnosti kot so rafting, canyoning, kajakanje in podobno pa so tudi hribovski podvigi nujno doživetje.

Pogled iz ceste na špico mogočnega Svinjaka že nekaj dni pred vzponom.

 

Da bi se ognili poletni vročini, smo začeli s hojo že ob 6:00 iz vasi Kal-Koritnica (460 m). Kjub hoji v senci, nas je gozdna sopara popolnoma premočila že po slabih 15 minutah.

 

 

Ko prilezemo iz gozda se nam začnejo odkrivati lepi pogledi na Bovec.

 

Zadnji del poti je nekoliko bolj strm a odrešitev je blizu.

Sledijo posnetki iz vrha.

 

 Veličasni Rombon (2208 m) poznan kot gora z največ umetno narejenimi rovi v Sloveniji.

 

Poziranje na vrhu z malim "Aljaževim" stolpom. :)

Za osvojitev vrha smo rabili 2 uri in pol. Kjub navidez nedolžni višini Svinjaka smo naredili skoraj 1200 m višinske razlike.

GPS enosmerne poti -> Sporstracker

Mala Mojstrovka (2332 m)

V veselem pričakovanju zajl in klinov se niti v nedeljo ne pustimo dolgo spat in tako smo ob 7:00 že na vrhu Vršiča nasmejani in pripravljeni na nove dogodivščine.

Odpravili smo se po Hanzovi poti, ki se sprva počasi vzpenja.

Ko pridemo do strmega dela si nadenemo čelade in nadaljujemo po skrbno zavarovani poti, kjer šele zares pridemo v svoj element.

Pot je strma in na določenih predelih tudi malo krušljiva ter precej obljudena, zato se brez čelade res ni pametno odpraviti gor.

 

Vseskozi ob poti so se nam prikazovali čudoviti pogledi na Julijske Alpe.

  

Po dveh urah smo dosegli vrh, kjer smo končno odvrgli preznojene čelade.

Pred povratkom obvezno še skupinska fotka - bolj je odštekana, boljša je.

Sledi spust po Južni poti, bolj položni od Hanzove in bolj primerni za vse, ki se jim od višine rado zvrti. Čelada ni potrebna, je pa priporočljiva uporaba palic.

Na vrhu smo pozabili narediti skupinsko sliko s čeladami, zato smo takoj pod vrhom popravili to škodo.

 

 

Od vrha do izhodišča smo rabili še približno uro in pol. Gre pa precej hitreje, če se spustiš po melišču. Skupno smo hodili 3,5h in naredili 721 m višinske razlike.

GPS celotne poti -> Sporstracker

Vtisi o celotnem izletu so zelo pozitivni. Želimo si osvojiti še več dvatisočakov in pri tem tudi kaj preplezati.

© foto: Gregor Črv in Dejan Kodrič